Po skoraj dveh tednih novega režima bivanja, se verjetno že vsi strinjamo, da smo se znašli v drugačnih časih. Zdi se mi, da je rek “Strah je votel, zunaj pa ga nič ni” izgubil kontekst.

Vse skupaj je za nas zelo nepoznano in negotovo, novo in drugačno, tako da ni čudno, da se nam po malem meša. Tisti, ki imate otroke, boste pa še bolj razumeli. ;)

Otroci seveda situacijo doživljajo po svoje. Vidijo, slišijo, razumejo ali pač ne, vsekakor pa čutijo našo napetost in negotovost, vendar teh občutij morda ne znajo (še) izraziti. Vzeta jim je svoboda, druženje s sovrstniki, sproščena igra in rutina, ki jim ustvarja občutek varnosti.

Šole so se zaprle in jasno je bilo, da se bom morala s hčerko pogovoriti. Kaj, kako in koliko razložiti otroku v določeni starosti, se mi je zdel kar precejšen izziv. Prav se mi je zdelo, da ve, kaj se dogaja, nisem je pa želela še dodatno prestrašiti.

Ker zvečer ni mogla zaspati, sem ji pripravila mešanico Bachovih cvetnih esenc za premagovanje strahov. Res čudovito delujejo pri otrocih, jih nežno pobožajo in pomirijo, tako da je Zojica mirno zaplavala v sanje.

Ko so stvari toliko večje od nas, je največ, kar lahko storimo, da ostanemo mirni, v svoji energiji, v svojem centru.

Želim si, da bi vsi kar najbolje izkoritili ta čas, ki nam je podarjen, da smo skupaj in da bi vse skupaj čim prej minilo.

Ostanite zdravi! Objem, Tamara

Dragi moji,
 
v tem času s časom sem tudi jaz končno našla čas za pisanje. Po več desetletjih!  
 
Že od mladih nog so me v različnih okoljih spodbujali k pisanju. Nekaj časa sem se pridno srečevala z literati in zapisovala misli, zgodbe, verze. Celo moj ljubi prijatelj, astrolog, mi je že davno napovedal, da je v zvezdah zame zapisana knjiga.
 
Ampak … kot mi je rekla Zoja, ko je bila še čisto majhna in sem se pritoževala, da ne zmorem vsega postoriti naenkrat: “Mama, eno pa po eno.”
 
Začnimo torej s kratkimi zapisi, pa poglejmo, kam nas bo peljalo.
 
Zaenkrat navzven nihče od nas ne more prav daleč, lahko pa potujemo vase.
 
Zadihajmo. S polnimi pljuči zajemimo zrak. Čaka nas globoko potovanje.
 
Če bomo dovolj pogumni, bomo morda začutili sebe, ko bo krč popustil.
 
Zavedli se bomo, koliko časa že ne živimo sebe.
 
Koliko časa dovoljujemo, da so naše meje nespoštovane.
 
Koliko časa počnemo stvari, ki nas praznijo.
 
Koliko časa delamo stvari, ki jih ne maramo.
 
Koliko časa preživimo z ljudmi, ki nas praznijo.
 
Koliko časa si že ne dovolimo biti to, kar smo.
 
Koliko časa se skušamo prilagoditi situaciji, ki ni naša.
 
Koliko bremen smo si naložili, ki nimajo z nami čisto nobene povezave.
 
Koliko časa že kričimo.
 
Kako dolgo si želimo iz te kletke.
 
Prišel je čas, da uredimo in umirimo misli.
 
Čas s časom nas podpira, da si vsak dan vzamemo čas in pomisimo, za kaj vse smo hvaležni.
 
Vzemite list papirja in zapišite 50 stvari ali ljudi, za katere ste v svojem življenju hvaležni. Zveni veliko? Poskusite, boste videli, da boste zagotovo želeli še kakšno vrstico dodati ;).
 
Jaz se vsak dan na primer zahvalim za:

Zdravje
Družino
Ljubezen, ki jo prejemam
Prijatelje
Svobodo
Varnost
Naravo
... in še in še :)
 
Vsak dan pred spanjem pomislite, ali pa se s svojimi najdražjimi pogovorite o tem, za kaj vse ste hvaležni. Svet se vam bi spremenil <3

In tega ne govorim kar tako, saj so raziskave pokazale, da hvaležnost blagodejno vpliva na različna področja v našem življenju. Pomaga nam lahko sklepati prijateljstva, izboljšati fizično in psihično zdravje, spodbuja empatijo, prispeva k boljšemu spancu, pomaga doseči večje samospoštovanje in še kaj.

Zato kar pogumno, slabih stranskih učinkov ni ;)

Razmišljam …
 
o tem posebnem času, v katerem smo se znašli.
 
Veliko misli je potovalo skozi mojo glavo v preteklih dneh.
 
In veliko občutij je zaznalo moje telo.
 
Zanimivo, še ne tako dolgo tega, pred pičlim tednom dni, je bila najbolj pogosta mantra, ki sem jo slišala “nimam časa”. Živeli smo v času brez časa. Čas je bil največja vrednota.
 
Zdaj imamo čas.
 
 
Še znamo živeti v času s časom? Je bil stres večji prej ali sedaj?
 
Morda na prvi pogled ni videti, vendar je v tem času s časom izredno pomembno, da čas organiziramo.
 
Čeprav imamo morda občutek, da smo prikrajšani za divjanje od pomembnega opravka na še pomembnejši sestanek z neverjetno pomembnimi ljudmi za še pomembnejše cilje, ... bomo  doma, če bo karantena dovolj dolgo trajala, našli še kaj pomembnejšega. Čas. Igrivost. Sproščenost. Resnično povezanost. Preprostost. Prave vrednote. Radost. Malenkosti. Občutja. Svoje nadražje. Sebe.
 
Morda imamo občutek, da smo ujeti in ne moremo ničesar narediti.
 
Zato hitro vzemimo list papirja in pisalo v roke!
 
Papir prepognemo na pol. Na eno stran napišemo, česa sedaj ne moremo narediti. Ne zvečer, ne jutri, ZDAJ.
 
Na mojem listu je na primer pisalo:

• Ne morem začarati, da virus izgine
• Ne morem zaščititi vseh judi na svetu
• Ne morem iti ven na kosilo
• Ne morem se družiti s prijatelji
• Ne morem potovati
• Ne morem hoditi na razgovore za službo
• Ne morem iti po nakupih
• Ne morem vedeti, koliko časa bo vse to trajalo … in podobno.

 
Ko napišete čisto vse, česar ZDAJ ne morete narediti, to prečrtajte, ali prečičkajte, ali zažgite – v glavnem POZABITE, ker na to ne morete vplivati in vam po nepotrebnem krade dragoceno energijo, ki jo v tem trenutku nujno rabite za preživetje.
 
Na drugo stran lista napišite kaj ZDAJ lahko naredite.
 
Na mojem seznamu je na primer pisalo:

• Zdaj lahko spim, kolikor dolgo želim
• Ni mi treba nikamor hiteti
• Imam veliko časa za moža in hčerko
• Veliko sem lahko v naravi
• Imam čas za meditacijo
• Lahko se kaj novega naučim
• Lahko izkoristim vse super vadbe, ki so na voljo online
• Lahko pospravim hišo
• Lahko uredim okrog hiše
• Lahko uredim vrt
• Lahko naberem zdravilne cvetlice
• In še in še :)

Ko boste dokončali ta seznam (ki ga seveda lahko stalno dopolnjujete), si naredite plan – kaj boste naredili najprej, kaj si najbolj želite oz. kaj je najbolj pomembno in kdaj boste to naredili.
 
Meni je zelo pomagalo, da sem se premaknila naprej. Presenečena sem bila, kaj vse LAHKO naredimo ZDAJ.
 
Moramo se premikati, to nam daje moč in smisel. Všeč mi je nazorna prispodoba, ki sem jo zasledila na spletu: ljudje smo v 70 % sestavljeni iz vode. Predstavljajte si, kaj nastane iz vode, ki stoji? Na primer kal, luža? Postane rjava, nabere se mrčes, vse začne gniti ... Se strinjamo? Zato hop hop, vsi v akcijo!

Učiti se, učiti se, in še enkrat učiti se, je rekel maršal Tito, jaz pa pravim migati, migati in še enkrat migati ;).

Vesela bom, če mi boste v komentarjih z mano delili, kako vam je šlo pisanje seznamov.

Ostanite zdravi! Objem, Tamara